Kitajska je leta 2025 zabeležila rekorden zunanjetrgovinski presežek v višini skoraj 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja nov mejnik v svetovni trgovini. Po podatkih kitajske carinske uprave se je izvoz lani povečal za 5,5 odstotka, kljub zaostrovanju trgovinske vojne s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko se je izvoz v Združene države Amerike zmanjšal za 20 odstotkov, kar je največji upad doslej, je Peking uspel vrzel nadomestiti s povečano trgovino z Evropsko unijo in državami združenja ASEAN. Strukturne spremembe v kitajskem izvozu kažejo na vse večjo prevlado visokotehnoloških izdelkov, kot so električna vozila, roboti in litijeve baterije. Delež izvoza v ZDA se je z 19 odstotkov leta 2017 znižal na vsega 11 odstotkov v lanskem letu, kar potrjuje diverzifikacijo kitajskih trgovinskih poti. Peking za naraščajoča neravnovesja v svetovni trgovini krivi protekcionistično politiko Washingtona, hkrati pa poroča o rekordnem uvozu soje, ki je presegel 111 milijonov ton, saj so se kitajski kupci zaradi negotovosti vnaprej oskrbeli z zalogami. Analitiki opozarjajo, da bi tako visok presežek lahko dodatno zaostril napetosti z Zahodom, zlasti z Evropsko unijo, kjer je Kitajska prav tako dosegla rekordne vrednosti presežka. Kitajska podjetja se namesto na ameriški trg vse bolj osredotočajo na trge v razvoju in Evropo, kar povzroča nove pritiske na lokalne proizvajalce v teh regijah. Kljub ameriškim carinam se kitajski izvozni stroj ni ustavil, temveč se je le preoblikoval in prilagodil novim geopolitičnim razmeram.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo v začetku februarja začel ukinjati zvezna sredstva za mesta zatočišča in države, ki jih podpirajo. V Michiganu pa se zaradi nepopularnosti Trumpa soočajo z izzivi v štirih volilnih okrajih.